Marko je odrasel. Takšnega projekta ne more izpeljati nek fante. Izpelje ga lahko le nekdo, ki je dovolj zrel, da sprejme odločitev in naredi odločno akcijo v življenju ter pri tem tudi tvega. Marko Žagar alias Marko Styling je ta vikend odprl svoj novi salon v centru Hrastnika. Boljši, večji in lepši je od prejšnjega. To je moja skromna ocena. In bila sem na slavnostni otvoritve. Sergeja, povezovalka programa in pevka v eni osebi :).

Otvoritev je bila res lepa in sproščena. Prišlo je dosti ljudi, prijateljev, znancev, sorodnikov, strank, novinarjev, VIP... :). Pisana druščina, katere okus je včasih težko zadovoljiti. Marko me je prosil, da povezujem in vodim program ter zraven nekaj zapojem. Naloga, ki je zahtevna, saj je potrebno držati vse niti povezovanja v svojih rokah in paziti, da se kaj ne zalomi. Ter najtežje, napovedati sebe :).

Program je bil preprost in kratek. Nastop violinistk, govor župana, Markova slovesnost ter moj nastop. Potem pa slavnostni prerez otvoritvenega traku in klepet ob hrani. Prijetno.

Rada vidim, da komu od prijateljev tako uspeva. Da je mogoče s trdim delom in pozitivno naravnanostjo ter prepričanjem v svoje lastne kvalitete na tem prostoru preživeti in uspeti. Da združiš lastno veselje ter ambicije in z neškodljivim motivom izpelješ projekt, ki je vse prej kot majhen.

Zato vse čestitke Marku, ker mi s svojim uspehom daje vero, da lahko v življenju uspe vsakomur, tudi meni. Vesela sem, da lahko to napišem brez kakršnegakoli zavidanja in da se ob njegovem uspehu počutim le dobro.

Marka in druščino sem morala žal zapustiti in se odpeljati do Kranja na fešto Radija Belvi. Še ena stvar, katero imam rada (sej vem da že mislite: tale ima pa res vse rada :)). In na Radiu Belvi je vedno lepo in vedno me lepo sprejmejo. Z Gregom in Katjo sem spregovorim nekaj besed ter hitro odšla na oder (malo sem zamujala in tega ne maram). Veliko publike in dobra organizacija. Žal me je po nastopu huuudo zeblo saj sem malo podcenila moč prihajajoče jesenske noči. Upam samo, da se nisem spet prehladila. Sem pa žal prehitro odšla z prizorišča in zamudila druženje s kolegi.

V soboto sem pela na poroki znanke iz domačega kraja, katere že dolgo nisem videla. Poroke imam tradicionalno rada. Kot vsaka ženska :)). Prelivanje modernosti in tradicije je bil vedno del mene. Rada sem spoznavala nekaj novega in se spraševala o pomenu starega. Zdi se mi, da sem se kljub odprtim pogledom trdo oklepala nečesa, kar se mi je zdelo sveto ter se vračala h koreninam.

Poroke so sladke. Nasmeh na obrazu nevest, negotovost ženinov :)), veselje sorodnikov in prijateljev. Sklepanje novih znanstev, stari poljubi, nove vezi, zakopane zamere, smeh, zabava in ples. Vse to obožujem. Sergeja se hoče nekoč poročiti :)).

Obožujem peti v cerkvi. In ker lahko pojem v cerkvi obožujem peti na porokah :)). In verjetno niste vedeli, da lahko Sergejo kdaj na kakšnem končku Slovenije vidite peti v kakšni mali zakotni cerkvici. Ne dlje kot 10 minut, brez publike a na vso moč in pljuča ter z odprtim srčkom. To tako rada počnem. V tistih 10 minutah se sprostim in najdem svoj mir ter bistvo.

V soboto sem pela na Muti v eni najstarejših cerkva v Sloveniji. Malo cerkvica s preloma prejšnjega tisočletja je bila tokrat nabita. Obvezni Ave Mariji sem dodala še obvezno Amazing Grace in Dan ljubezni. Ti sem na željo še ponovila. Nepozabno in polno miru.

Seveda mi ni treba povedati, da sem se utrujena zgrudila v posteljo. Nedeljski izlet v Dolenjske toplice se je zgodil naključno. Kot večina nedeljskih izletov. Dopoldan po kavi se ti zahoče nekam iti in s pikadom/zemljevid tehniko določiš cilj. Pikado je izbralo dolenjsko, malo sem navijala za toplice. Lep kraj, miren, točno takšen kot sem ga potrebovala. Po kosilu sem zadremuckala na klopci v kampu v objemu nežnega in toplega sonca.

  Umirjeno vaša Sergeja.