Ema je za nami, ventilčki se še praznijo ter polnijo in vtisi vračajo. Še nekaj dni pa bom rabila, da se bom spraznila do tiste točke, ko se potem nekako energijsko napolniš in si sposoben bolj resnega dela. Pa še naspati se moram. In po tem mesecu stalnega skakanja kar ne morem verjeti saj si stalno ponavljam: Sergeja, mimo je.