Ema 2005 mi bo verjetno vedno pomenila nekaj posebnega. Moja prva pesem v okviru založbe Dallas in takoj Ema. Kaj več si svež obraz res ne more želeti.
Veselje je bilo nepopisno in želja po čimboljšem nastopu goreča.
In prav tukaj sem spoznala kaj pomeni biti zelen in neizkušen in kaj se pomeni učiti po korakih. In spoznala sem, kako se s preskakovanjem in predolgimi koraki ne pride daleč.
Še vedno sem prepričana, da sem pevski del dobro opravila. Seveda pa je bilo hudo veliko rezerve pri moji koreografiji, mojem gibanju na odru ter koregrafiji kot celoti. Vendar seveda, kar nas ne odstrani nas naredi še močnejše. In ja, upam da sem po tem malo modrejša ;-).

Moj vtis o Emi? Ne glede na vse komentarje je celotna prireditev dajala vtis resnosti in tekmovalnosti, kar je z mojega vidika edino pravilno. Stalno sem imela občutek, da smo izvajalci tam zato, da se izkažemo in da se izbere najbolješi.
Seveda je bilo do določene mere tudi sproščeno in zabavno, vendar podrejeno rezultatu in promociji. In s tem zame Ema ohranja primat med festivali.

V realnosti vse skupaj poteka kot na nekem roller coasterju; vaja, vroča vaja, maska, novinarji, nastop... vse hitro in vse zahteva obilo koncentracije. Vmes je nekaj časa za druženje in kramljanje, tako da se lahko sprostiš v tistih nekaj trenutkih ter pripraviš na končno nalogo.
Malo stresno zame je bilo tudi, da sem kot "nova na sceni" poznala malo nastopajočih. Garderobo sem si tako delila z Alyo, blizu je bila Ruslana. Ruslana se je izkazala za toplo in razigrano osebo, ki ji ni bilo problema si vzeti čas za kratek klepet ali fotografijo z nikomer. Nasploh je Wild dances potem na odru zvenela fenomenalno. Čisti power.